pohajkováti

pohajkováti
-újem tudi pohájkovati -ujem nedov. (á ȗ; ȃ) hoditi brez cilja, namena: celo popoldne je pohajkoval po mestu; vojaki so v skupinah pohajkovali ob obrežju / pohajkoval je od znanca do znanca // nav. ekspr. lenariti: on nikoli ne pohajkuje / pohajkovati v senci

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем решить контрольную работу

Look at other dictionaries:

  • brezbrížen — žna o prid., brezbrížnejši (ȋ) 1. ki je brez zanimanja, ravnodušen: postal je otopel in brezbrižen; delal se je brezbrižnega; brezbrižen do vsega dogajanja; brezbrižen za okolico / vedno je kazal brezbrižen obraz 2. redko brezskrben: brezbrižen… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • flankírati — 1 am nedov. (ȋ) pog. postopati, pohajkovati: flankirati po mestu 2 am nedov. in dov. (ȋ) um. biti, stati simetrično na obeh straneh česa: fasado flankirata visoka stolpa; cesto flankirata starinski stavbi flankíran a o: notranja ploskev… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • golomíšiti — im nedov. (í ȋ) redko slepomišiti: kaj bi golomišili, povejte naravnost // ekspr. pohajkovati, postavati: že nekaj časa golomiši tod okrog …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • klatáriti se — im se nedov. (á ȃ) slabš. potepati se, pohajkovati: ves dan se klatari okrog …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • klatíti — in klátiti im, tudi klátiti im nedov. (ȋ á; á) 1. povzročati, da zaradi tolčenja s palico, obmetavanja s kamenjem padajo sadeži z drevesa: klatiti kostanj, orehe / spet je klatil hruške z drevesa // ekspr. delati neurejene gibe, navadno z rokami …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kotalíti — ím nedov. (ȋ í) premikati predmet po površini tako, da se vrti okoli svoje osi: kotaliti hlode; velik kolobar sira so kotalili do kamiona; kamenje se kotali po strmini navzdol; pren., knjiž. veter kotali črne oblake kotalíti se 1. ekspr. s… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • lájdrati — am nedov. (ȃ) pog., slabš. potepati se, pohajkovati: doma bodi, kaj bi lajdrala okoli lájdrati se vlačugati se, vlačiti se: jaz delam, ti se pa lajdraš z babami; kaj vem, s kom se zdaj lajdra …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • lájhati se — am se nedov. (ā) pog., slabš. vlačugati se, vlačiti se: lajhati se z ničvrednimi ženskami // potepati se, pohajkovati: namesto da bi se učili, se pa ves dan lajhajo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pohájati — am nedov. (ȃ) 1. bližati se stanju, ko kaj ni več na razpolago: denar mi že pohaja; živila so začela pohajati / starcu so pohajale moči; ko je to poslušala, ji je pohajal pogum; potrpežljivost mi je začela pohajati 2. nav. ekspr. postopati,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pohajkovánje — tudi pohájkovanje a s (ȃ; ȃ) glagolnik od pohajkovati: naveličal se je pohajkovanja po trgovinah / ves dan samo pohajkuje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”