Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ànacionálen — lna o prid. (ȁ ȃ) narodno brezbrižen: sovražno delovanje anacionalnih in protinacionalnih elementov; očitali so mu, da je anacionalen / anacionalna politika stranke / razsvetljenstvo je po svoji naravi anacionalno … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brezbrížnež — a m (ȋ) ekspr. brezbrižen človek: bil je velik brezbrižnež … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brezbrížnik — a m (ȋ) knjiž. brezbrižen človek: ni bil niti bojazljivec niti brezbrižnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
indolénten — tna o prid. (ẹ̑) knjiž. malomaren, neprizadeven: indolenten delavec / na anketo so dobili samo nekaj precej indolentnih odgovorov // ravnodušen, brezbrižen: do literature je bil vedno indolenten / indolenten odnos ◊ med. indolentne otekle… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ležêren — rna o prid. (ȇ) 1. pri katerem ni potreben trud, prizadevanje; lagoden, počasen: ležerna izvedba vaje; ležerno sprehajanje // ki ljubi stanje, v katerem se ni treba truditi, prizadevati: je sicer sposoben, a preveč ležeren 2. nav. ekspr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
malomáren — rna o prid., malomárnejši (á ā) ki dela kaj brez prave volje, pazljivosti, zanimanja: malomaren učenec; pri delu je bil malomaren / izdelava obleke je zelo malomarna; malomarno uradovanje // ravnodušen, brezbrižen: prizadeval si je, da bi bil čim … Slovar slovenskega knjižnega jezika
malomeščàn — in malomeščán ána m (ȁ á; ȃ) 1. soc., v kapitalizmu pripadnik drobne buržoazije: slovenski malomeščani; bogatenje malomeščanov; pren. komandant jih je zmerjal z malomeščani 2. star. prebivalec majhnega mesta: tržani in malomeščani 3. slabš.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nebrížen — žna o prid. (ȋ) 1. knjiž. brezbrižen, ravnodušen: postal je popolnoma nebrižen; nebrižen do okolice / kazal je nebrižen obraz 2. zastar. brezskrben: nebrižna mladost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nevnémaren — rna o prid. (ẹ̑) nar. gorenjsko malomaren, brezbrižen: kako more biti tako nevnemaren, da niti pogledat ne pride … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nonšalánten — tna o prid. (ȃ) knjiž. 1. sproščen, neprisiljen: nonšalantna drža, hoja; lahkotna, nonšalantna eleganca; nonšalantno vedenje / nonšalantna gostoljubnost 2. ravnodušen, brezbrižen: nonšalantni gib roke je razodeval, da ga stvar ne skrbi / imeti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
