kotalícati — am nedov. (ȋ) ekspr. kotaliti, valiti: otroci so okroglo igračo premetavali in kotalicali; srebrnik se je kotalical v kot … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kotalíkati — am nedov. (ȋ) ekspr. kotaliti, valiti: otroka sta kotalikala fižol; obroči so se kotalikali po blatu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kotaljáti — ám nedov. (á ȃ) redko kotaliti, valiti: kotaljati sod; kotaljal se je po strehi kotaljajóč a e: kotaljajoče se kamenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kotaljênje — a s (é) glagolnik od kotaliti: kotaljenje žoge / slišati je bilo samo zamolklo kotaljenje kamenja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kotáti — ám in kótam nedov. (á ȃ, ọ̄) nar. kotaliti, valiti: kotati sod; kotal se je po bregu navzdol kotáti se valjati se: svinja se kota v blatu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kotljáti — ám nedov. (á ȃ) ekspr. kotaliti, valiti: vneto so kotljali sodčke; denar se je kotljal pod posteljo; pren. premišljeno je kotljal besede iz sebe kotljáti se s težavo, nerodno premikati se: otrok se kotlja za materjo / okoli ognjišča se kotljajo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kotrljáti — ám nedov. (á ȃ) ekspr. kotaliti, valiti: otroci kotrljajo fižole po tleh; kamenje se kotrlja po klancu navzdol / po obrazu so mu kotrljale solze tekle, polzele; pren. glasovi so se kotrljali po kamnitem hodniku … Slovar slovenskega knjižnega jezika
potákati — am nedov. (ȃ) nar. 1. kotaliti, valiti: otroci so potakali obroče; potakati kolesa; padel je in se potakal daleč po hribu / solze so se ji potakale po licih 2. vzhodno gugati, zibati: potakati zibelko … Slovar slovenskega knjižnega jezika
povaljeváti — újem nedov. (á ȗ) v presledkih valjati: povaljevati glino v rokah / v ustih je povaljeval bonbon povaljeváti se 1. v presledkih se kotaliti, valiti: hitela sta po melišču, da se je kamenje povaljevalo za njima 2. ekspr., s prislovnim določilom… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
takalíkati — am nedov. (ȋ) nar. kotaliti, valiti: takalikati kroglico po tleh … Slovar slovenskega knjižnega jezika