fatálen — lna o prid., fatálnejši (ȃ) ki ima neugoden, negativen vpliv na razvoj dogodkov; usoden, poguben: fatalna pomota; to ima lahko fatalne posledice; fatalno dejstvo / fatalne ideje / ekspr. fatalna ženska ženska, ki zaradi svoje lepote in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gonôben — bna o prid. (ó ō) zastar. uničujoč, poguben: gonoben potres … Slovar slovenskega knjižnega jezika
katastrofálen — lna o prid. (ȃ) 1. ki povzroči v naravi veliko razdejanje, uničenje, uničujoč: katastrofalen potres, požar; katastrofalna eksplozija // nav. ekspr. ki ima zelo hude posledice; poguben, usoden: napraviti katastrofalno napako; katastrofalna zmota… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
malígen — gna o prid. (ȋ) med. nevaren, škodljiv, poguben, ant. benigen: maligna bula; maligna novotvorba / maligna bolezen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
perniciózen — zna o prid. (ọ̑) med. ki se konča s smrtjo, poguben: perniciozna anemija, malarija … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pogubljív — a o prid. (ȋ í) star. poguben: pogubljivi naklepi; predlog je zanj pogubljiv / zabloditi na pogubljiva pota … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pogubonôsen — sna o prid. (ó ō) knjiž. poguben: pogubonosne besede; nekatere bolezni so pogubonosne / pogubonosni meč, ogenj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
umíslek — a [lǝk] m (ȋ) star. domislek, zamisel: ta umislek je bil poguben za vse; njihovi čudaški, veseli umisleki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zločést — a o prid. (ẹ̑) knjiž. 1. hudoben, zloben: zločest človek; po srcu ni zločest; zločesta opravljivka / zločest smeh; zločeste oči / zločeste spletke 2. nevaren, poguben: zločesta bolezen ◊ med. zločesta bula bula, ki se vrašča v zdravo tkivo in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zlotvóren — rna o prid. (ọ̄) zastar. 1. nevaren, poguben: zlotvorni mikrobi; zlotvorna bolezen 2. hudodelski, zločinski: zlotvoren človek … Slovar slovenskega knjižnega jezika