pogúben

pogúben
-bna -o prid., pogúbnejši (ú ū) ki ima neugoden, negativen vpliv na kaj: poguben nasvet; pogubne besede, ideje / poguben vpliv / to je bilo zanj pogubno // ki ima zelo hude posledice: naredil je pogubno napako; pogubna zmota / pogubna bolezen bolezen, ki se konča s smrtjomed. pogubna bula bula, ki se vrašča v zdravo tkivo in dela zasevke; maligna bula

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно сделать НИР?

Look at other dictionaries:

  • fatálen — lna o prid., fatálnejši (ȃ) ki ima neugoden, negativen vpliv na razvoj dogodkov; usoden, poguben: fatalna pomota; to ima lahko fatalne posledice; fatalno dejstvo / fatalne ideje / ekspr. fatalna ženska ženska, ki zaradi svoje lepote in… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gonôben — bna o prid. (ó ō) zastar. uničujoč, poguben: gonoben potres …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • katastrofálen — lna o prid. (ȃ) 1. ki povzroči v naravi veliko razdejanje, uničenje, uničujoč: katastrofalen potres, požar; katastrofalna eksplozija // nav. ekspr. ki ima zelo hude posledice; poguben, usoden: napraviti katastrofalno napako; katastrofalna zmota… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • malígen — gna o prid. (ȋ) med. nevaren, škodljiv, poguben, ant. benigen: maligna bula; maligna novotvorba / maligna bolezen …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • perniciózen — zna o prid. (ọ̑) med. ki se konča s smrtjo, poguben: perniciozna anemija, malarija …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pogubljív — a o prid. (ȋ í) star. poguben: pogubljivi naklepi; predlog je zanj pogubljiv / zabloditi na pogubljiva pota …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pogubonôsen — sna o prid. (ó ō) knjiž. poguben: pogubonosne besede; nekatere bolezni so pogubonosne / pogubonosni meč, ogenj …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • umíslek — a [lǝk] m (ȋ) star. domislek, zamisel: ta umislek je bil poguben za vse; njihovi čudaški, veseli umisleki …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zločést — a o prid. (ẹ̑) knjiž. 1. hudoben, zloben: zločest človek; po srcu ni zločest; zločesta opravljivka / zločest smeh; zločeste oči / zločeste spletke 2. nevaren, poguben: zločesta bolezen ◊ med. zločesta bula bula, ki se vrašča v zdravo tkivo in… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zlotvóren — rna o prid. (ọ̄) zastar. 1. nevaren, poguben: zlotvorni mikrobi; zlotvorna bolezen 2. hudodelski, zločinski: zlotvoren človek …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”