Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Poguba — Sp Pogubà Ap Poguba L u. Brazilijoje (Mato Groso v ja) … Pasaulio vietovardžiai. Internetinė duomenų bazė
pagūba — ×pagūbà (l. poguba) sf. (3b) Skr skriauda, nuostolis: Balta nažutka pri darbo nešioti – muiluo pagūbà (daug muilo išeikvojama) KlvrŽ. Kai pradeda grybai dygti ir gyvolius skersti, tumet atsiranda druskai pagūbà (daug druskos suvartojama) Kltn … Dictionary of the Lithuanian Language
gonôba — e ž (ó) zastar. uničenje, poguba: gonoba prihaja od vseh strani … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pogíbel — i [el in eu̯] ž (ȋ) knjiž. uničenje, poguba: grozi mu pogibel; preprečil je njegovo pogibel / to pomeni pogibel omike … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pogín — a m (ȋ) 1. glagolnik od poginiti: pogin čebel, goveda; hiter pogin kokoši; pogin rib zaradi vedno večje onesnaženosti rek / preprečevati bolezni in pogine / tovariša je rešil pogina; bili so zapisani poginu 2. uničenje, poguba: ubranil se je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pogubljênje — a s (é) poguba: bil mu je v pogubljenje; pahniti koga v pogubljenje ♦ rel. večno pogubljenje večno trpljenje človeka po smrti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
viséti — ím nedov., vísel (ẹ í) 1. biti oprt, pritrjen na kaj ob zgornjem delu ali nad seboj brez opore na tleh, spodaj: svetilka, zavesa visi; klobuk visi na klinu; slika visi na steni; na veji visi roj; držeč se vrvi, viseti nad prepadom; pod stropom… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
