- pogódbenik
- -a m (ọ̑) kdor sklepa, sklene pogodbo: pogodbenika sta se hitro sporazumela
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pogódbenik
Look at other dictionaries:
kontrahènt — ênta in énta m (ȅ é, ẹ) redko pogodbenik, sopogodbenik: oba kontrahenta sta bila s pogodbo zadovoljna … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pogódbenica — e ž (ọ̑) ženska oblika od pogodbenik: pogodbenici sta sklenili pogodbo za pet let / države pogodbenice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sòpogódbenik — a m (ȍ ọ̑) pogodbenik v razmerju do drugega pogodbenika, s katerim sklepa, sklene pogodbo: določiti sopogodbeniku pogodbene obveznosti; nezaupanje do sopogodbenika … Slovar slovenskega knjižnega jezika
