- sòpogódbenik
- -a m (ȍ-ọ̑) pogodbenik v razmerju do drugega pogodbenika, s katerim sklepa, sklene pogodbo: določiti sopogodbeniku pogodbene obveznosti; nezaupanje do sopogodbenika
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
sòpogódbenik
Look at other dictionaries:
kontrahènt — ênta in énta m (ȅ é, ẹ) redko pogodbenik, sopogodbenik: oba kontrahenta sta bila s pogodbo zadovoljna … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sòpogódbenica — e ž (ȍ ọ̑) ženska oblika od sopogodbenik: zahtevati odškodnino zaradi odstopa sopogodbenice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
