- poginúl
- -a -o [uu̯] prid. (ȗ ú) ki je poginil: zakopati trupla poginulih živali; prim. poginiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
cŕkel — kla o [ǝu̯] prid. (ŕ) pog. poginul: crkla mačka / ekspr. na pol crklo kljuse onemoglo, zanemarjeno … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pogíniti — em dov. (í ȋ) 1. pri živalih prenehati živeti: živina je poginila od lakote; zaradi onesnaženosti reke so ribe poginile 2. ekspr. umreti: veliko ljudi je poginilo od lakote; za to idejo je bil pripravljen poginiti; poginil je kot pes za plotom… … Slovar slovenskega knjižnega jezika