Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
cépniti — em in cêpniti em dov. (ẹ ẹ̑; é ȇ) 1. slišno, plosko pasti: hruška je cepnila v travo / pog., ekspr. cepnil je po tleh padel 2. žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: cepnil je iz matematike; že spet je cepnila pri maturi 3. ekspr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cŕkniti — em dov. (ŕ ȓ) pog. 1. poginiti: svinja mu je crknila ∙ pog. v španoviji še pes crkne od družabništva ni koristi // nizko umreti: če crknem jaz, crkni še ti! pognal te bo na cesto, da boš crknil v kakšnem jarku 2. nehati delovati, odpovedati:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kônec — 1 nca m, mest. mn. stil. koncéh (ó) 1. del, predel, prostorsko najbolj oddaljen od a) izhodišča, začetka: konec njive prerašča plevel / konci brkov so mu silili v usta; odgriznil si je konec jezika / konec knjige je zelo zanimiv / pes ima na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krepáti — ám dov., krêpal (á ȃ) nižje pog., ekspr. poginiti: krava je krepala // nizko umreti: tudi ti boš enkrat krepal krepán a o: krepana miš ∙ nižje pog., slabš. preveč sem krepan, da bi lahko še kaj delal zelo utrujen, zdelan … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krêpniti — em in krépniti em dov. (é ȇ; ẹ ẹ̑) nižje pog., ekspr. poginiti: krava je krepnila // nizko umreti: saj ne boš krepnil od mraza … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pocépati — am tudi pocêpati am dov. (ẹ ẹ̑; é ȇ) ekspr. 1. popadati: knjige so pocepale s police / skoraj vse hruške so pocepale z vej / v koči so od utrujenosti kar pocepali na klop 2. drug za drugim poginiti: vse živali so mu pocepale zaradi mraza … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pocŕkati — am dov. (r̄ ȓ) 1. pog. drug za drugim poginiti: živina mu je pocrkala 2. nizko pomreti: če se ne bomo uprli, bomo od lakote pocrkali … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pogín — a m (ȋ) 1. glagolnik od poginiti: pogin čebel, goveda; hiter pogin kokoši; pogin rib zaradi vedno večje onesnaženosti rek / preprečevati bolezni in pogine / tovariša je rešil pogina; bili so zapisani poginu 2. uničenje, poguba: ubranil se je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pogínjati — am nedov. (í) 1. pri živalih drug za drugim poginiti: živina je začela poginjati, ne da bi mogli ugotoviti vzrok; ribe so poginjale v večdnevnih presledkih 2. ekspr. umirati: od gladu poginjati poginjajóč a e: poginjajoča žival … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poginúl — a o [uu̯] prid. (ȗ ú) ki je poginil: zakopati trupla poginulih živali; prim. poginiti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
