brezčúten

brezčúten
-tna -o prid. (ū) 1. ki je brez čustev, sočutja: brezčutni, sovražni ljudje; brezčuten je in surov / brezčuten obraz 2. ki je duševno otopel, brez volje: brezčuten duševni bolnik // ki je brez občutljivosti za zunanje dražljaje: ležal je brezčuten in kakor mrtev / brezčutna koža brezčútno prisl.: brezčutno gledati trpljenje drugih; brezčutno strmeti v strop

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • apátičen — čna o prid. (á) ki je duševno otopel, brez volje; brezčuten, top: apatičen bolnik; mož je popolnoma apatičen; biti, postati apatičen za vse / z apatičnim izrazom je gledala v strop; apatičen obraz apátično prisl.: apatično strmeti predse …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • aziát — a m (ȃ) nav. slabš. kdor je po izvoru iz Azije: zagorel aziat / vidi se, da je brezčuten aziat …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • aziátski — a o prid. (ȃ) nav. slabš. azijski: necivilizirana aziatska dežela / poševne aziatske oči / aziatske navade surove, divje aziátsko prisl.: njegov obraz je bil aziatsko brezčuten …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • brezčútnež — a m (ȗ) brezčuten, neusmiljen človek: hladen brezčutnež …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • glúh — a o stil. ó prid. (ȗ ú) 1. ki ni sposoben dojemati zvoke, glasove: gluh človek; fant je od rojstva popolnoma gluh; gluh na levo uho; gluh kakor kamen, zemlja / šola za gluho mladino / starka je nekoliko gluha ne sliši dobro 2. ekspr., navadno v… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • mrtvéti — ím nedov. (ẹ í) 1. postajati neobčutljiv, brezčuten: čutil je, kako mu roka po injekciji mrtvi / noge so ji mrtvele od strahu hromele 2. med. biti v stanju postopnega prenehavanja življenjskih procesov v delu organizma; odmirati: na tem mestu je …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • oglušéti — ím dov. (ẹ í) 1. postati gluh: na starost je oglušel; popolnoma oglušeti; nastal je tak hrup, da bi skoraj oglušel 2. redko postati neobčutljiv, brezčuten: prsti so mu oglušeli od mraza oglušèl in oglušél éla o: oglušel otrok; oglušela ušesa …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • oledenéti — ím dov. (ẹ í) 1. knjiž. spremeniti se v led; zmrzniti: voda je oledenela // prekriti se z ledom; poledeneti: cesta je oledenela; površina jezera je že oledenela 2. ekspr. postati zelo hladen, mrzel: koža na rokah mu je oledenela 3. ekspr.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • omrtvéti — ím dov. (ẹ í) postati neobčutljiv, brezčuten: roke in noge so mu omrtvele; po injekciji so mu omrtvele mišice na obrazu; sedel je nepremično, kakor da je omrtvel / omrtveti od strahu // ekspr. postati manj dejaven, manj delaven: v zadnjih letih… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • otrdéti — ím dov. (ẹ í) 1. postati trd, trši: po gnetenju je snov otrdela / nekaterim žuželkam so krila popolnoma otrdela 2. postati manj gibljiv, manj prožen: prsti, udje so mu z leti otrdeli / otrdeti od mraza, od dolge vožnje // ekspr. postati negiben …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”