oglušéti

oglušéti
-ím dov. (ẹ́ í) 1. postati gluh: na starost je oglušel; popolnoma oglušeti; nastal je tak hrup, da bi skoraj oglušel 2. redko postati neobčutljiv, brezčuten: prsti so mu oglušeli od mraza oglušèl in oglušél -éla -o: oglušel otrok; oglušela ušesa

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • izgubíti — ím tudi zgubíti ím dov., izgúbil tudi zgúbil (ȋ í) 1. nehote, nepričakovano priti v položaj, ko se ne ve, kje določena stvar je: izgubiti denarnico, dokumente, uro; rokopis se je izgubil / ekspr. pri tebi se vse izgubi / izgubiti sled v snegu;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • o... — predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) usmerjenosti dejanja okrog česa, na kaj: obrizgati, ogrniti, osuti b) nastopa stanja, pridobitve lastnosti: oboleti, oglušeti / ocvetličiti, oglušiti c) izgube, odstranitve česa: oklatiti,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • oglušítev — tve ž (ȋ) glagolnik od oglušeti ali oglušiti: posledica te bolezni je lahko tudi oglušitev …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”