- podežêlje
- -a s, rod. mn. tudi podežêlij (ȇ) področje zunaj večjih mest: prišel je s podeželja; oditi na podeželje; živeti na podeželju; pospešiti razvoj podeželja / podeželje se seli v mesto podeželani
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
podežêlje
Look at other dictionaries:
Plavje — Infobox Settlement official name = Plavje other name = native name = nickname = settlement type = motto = imagesize = 250px image caption = flag size = image seal size = image shield = shield size = image blank emblem = blank emblem type = blank… … Wikipedia
Izola — Infobox Settlement official name = Izola Isola image caption = The town of Izola image shield = Wappen Izola si.png map caption = Municipal location in Slovenia pushpin pushpin map caption =Location of the town of Izola in Slovenia subdivision… … Wikipedia
kmèt — kméta m, im. mn. kmétje stil. kméti (ȅ ẹ) 1. kdor ima zemljo in jo obdeluje ter se s tem preživlja: kmetje so zemljo že zorali; siromašni kmetje / ekspr. kmet je kralj / po poklicu je bil kmet / mali kmet ki ima navadno do 5 ha zemlje; srednji… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obméstje — a s (ẹ̑) urb. območje neposredno okrog mesta, ki prehaja v podeželje, a je tesno povezano z mestom: obmestje se je v zadnjem času precej povečalo; londonsko obmestje; mesto in obmestje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podežêlski — a o prid. (ȇ) nanašajoč se na podeželje: podeželski kraj; podeželski zdravnik / podeželski mir / podeželska miselnost ozka, omejena … Slovar slovenskega knjižnega jezika
provínca — e ž (ȋ) 1. področje zunaj večjih mest; podeželje: ljudje iz glavnega mesta in iz province; naveličal se je življenja v provinci / v romanu prikazuje moralo province v provinci živečih ljudi 2. ekspr. področje, za katero je značilna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sók — a m, mn. sokóvi tudi sóki (ọ̑) 1. tekočina v rastlinah, ki omogoča rast, razvoj: ta rastlina ima v steblu bel, strupen sok; nekatere žuželke sesajo drevesne sokove; sok korenin, plodov // tekočina, ki se pojavi pod lubjem v času rasti: po drevju … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stopíti — ím dov., stópil (ȋ í) 1. narediti, povzročiti, da trdna snov v tekočini preide v zelo majhne delce: stopiti sol v vodi; sladkor se je v kavi hitro stopil 2. narediti, povzročiti, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: stopiti mast; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zabíti — bíjem dov., zabìl (í ȋ) 1. z udarci narediti, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane: zabiti kol v zemljo; zabiti zagozdo v razpoko 2. z udarci spraviti kako snov, predmet v kako odprtino, da se ta zapre, zadela: luknjo so zabili z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
