podežêlski

podežêlski
-a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na podeželje: podeželski kraj; podeželski zdravnik / podeželski mir / podeželska miselnost ozka, omejena

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно сделать НИР?

Look at other dictionaries:

  • dežêlski — a o prid. (ē) nanašajoč se na deželo: a) deželski privilegiji / deželska in cerkvena gosposka posvetna gosposka ♦ zgod. deželsko sodišče v fevdalizmu sodišče s pravicami krvnega sodstva, zlasti nad podložniki b) star. deželski učitelj podeželski… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • drobnínar — ja m (ȋ) star. trgovec z drobnim, cenenim blagom; branjevec, kramar: podeželski drobninar / uradniški drobninar drobnjakar …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • družábnik — a m (ȃ) 1. kdor je s kom, zlasti zaradi zabave: zanimiv je bil tudi moj drugi družabnik, star podeželski zdravnik; imela je precejšen krog družabnikov; pren. nož je v samotni celici nevaren družabnik // kdor je rad med ljudmi in zna zabavati:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • eskuláp — a m (ȃ) knjiž., nav. iron. zdravnik: bil je prepuščen na milost in nemilost temu eskulapu; podeželski eskulap …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gravitírati — am nedov. (ȋ) biti gospodarsko, prometno usmerjen k določenemu središču, težiti: okoliške vasi gravitirajo k mestu; pomorski kader gravitira glede študija na Piran; gravitirati proti industrijskemu centru; podeželski bolniki gravitirajo v… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • okóren — rna o prid., okórnejši (ọ ọ̄) 1. ki se ne vede, ne ravna popolnoma v skladu z družabnimi pravili: okoren podeželski fant; v ženski družbi je precej okoren; stal je pred njo, okoren kakor poleno / okorna zahvala; besede so se mu zdele smešne in… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • plemenítnik — a m (ȋ) knjiž., redko plemič: star rod kranjskih plemenitnikov; podeželski plemenitniki …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • podežêlen — lna o prid. (ȇ) zastar. podeželski: podeželno mesto …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • povzpétnik — a m (ẹ̑) knjiž. kdor se iz nižjih družbenih slojev hitro, brezobzirno povzpne med višje; parveni: podeželski povzpetnik je bil v svojem pohlepu neustavljiv …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • provinciálen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na provinco, podeželski: ravnatelj provincialnega gledališča / premagati provincialno ozkost / biti literarno še zmeraj provincialna dežela / redko provincialna uprava pokrajinska uprava …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”