- podežêlski
- -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na podeželje: podeželski kraj; podeželski zdravnik / podeželski mir / podeželska miselnost ozka, omejena
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dežêlski — a o prid. (ē) nanašajoč se na deželo: a) deželski privilegiji / deželska in cerkvena gosposka posvetna gosposka ♦ zgod. deželsko sodišče v fevdalizmu sodišče s pravicami krvnega sodstva, zlasti nad podložniki b) star. deželski učitelj podeželski… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drobnínar — ja m (ȋ) star. trgovec z drobnim, cenenim blagom; branjevec, kramar: podeželski drobninar / uradniški drobninar drobnjakar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
družábnik — a m (ȃ) 1. kdor je s kom, zlasti zaradi zabave: zanimiv je bil tudi moj drugi družabnik, star podeželski zdravnik; imela je precejšen krog družabnikov; pren. nož je v samotni celici nevaren družabnik // kdor je rad med ljudmi in zna zabavati:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
eskuláp — a m (ȃ) knjiž., nav. iron. zdravnik: bil je prepuščen na milost in nemilost temu eskulapu; podeželski eskulap … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gravitírati — am nedov. (ȋ) biti gospodarsko, prometno usmerjen k določenemu središču, težiti: okoliške vasi gravitirajo k mestu; pomorski kader gravitira glede študija na Piran; gravitirati proti industrijskemu centru; podeželski bolniki gravitirajo v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
okóren — rna o prid., okórnejši (ọ ọ̄) 1. ki se ne vede, ne ravna popolnoma v skladu z družabnimi pravili: okoren podeželski fant; v ženski družbi je precej okoren; stal je pred njo, okoren kakor poleno / okorna zahvala; besede so se mu zdele smešne in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plemenítnik — a m (ȋ) knjiž., redko plemič: star rod kranjskih plemenitnikov; podeželski plemenitniki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podežêlen — lna o prid. (ȇ) zastar. podeželski: podeželno mesto … Slovar slovenskega knjižnega jezika
povzpétnik — a m (ẹ̑) knjiž. kdor se iz nižjih družbenih slojev hitro, brezobzirno povzpne med višje; parveni: podeželski povzpetnik je bil v svojem pohlepu neustavljiv … Slovar slovenskega knjižnega jezika
provinciálen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na provinco, podeželski: ravnatelj provincialnega gledališča / premagati provincialno ozkost / biti literarno še zmeraj provincialna dežela / redko provincialna uprava pokrajinska uprava … Slovar slovenskega knjižnega jezika