bogomólec — lca m (ọ̑) iron. zelo pobožen človek: bil je velik bogomolec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bogoslúžen — žna o prid. (ȗ; podpomen ú ū) nanašajoč se na bogoslužje: bogoslužni red; bogoslužne knjige / bogoslužno dejanje // star. ki služi bogu, pobožen: bil je bogoslužen starček … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brahmán — tudi bramán a m (ȃ) v Indiji pripadnik najvišje kaste, navadno duhovnik: pobožen brahman … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brúmen — mna o prid., brúmnejši (ú ū) 1. zastar. pobožen: brumen krščanski človek; žena je brumna in poštena 2. šalj. prizadeven, vnet: brumen ljudskoprosvetni delavec; v list so pisali brumni propagandisti brúmno prisl.: brumno živeti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
metodíst — a m (ȋ) rel. pripadnik protestantske verske skupnosti, ki poudarja versko obnovo, odpravljanje verskih zablod, mlačnosti: bil je pobožen metodist; baptisti in metodisti / postal je član metodistov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pobóžnež — a m (ọ̑) ekspr. pobožen človek: imajo ga za pobožneža … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pobóžnik — a m (ọ̑) knjiž., redko pobožen človek: pobožnik in pravičnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pobožnjákarski — a o prid. (ȃ) nav. slabš. pretirano pobožen: pobožnjakarska ženska / pobožnjakarsko svetohlinstvo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pobožnjáški — a o prid. (á) nav. slabš. pretirano pobožen: pobožnjaška ženska; pobožna je, a nikakor ne pobožnjaška pobožnjáško prisl.: pobožnjaško se vesti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svét — á m (ẹ̑) 1. celota nebesnih teles, sistemov teles in prostor, v katerem so: teorije o tem, kdaj in kako je nastal svet; star kot svet zelo / v različnih religijah stvarjenje sveta // nav. mn., navadno s prilastkom nebesno telo, sistem teh teles … Slovar slovenskega knjižnega jezika
