- pobóžnik
- -a m (ọ̑) knjiž., redko pobožen človek: pobožnik in pravičnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pobožnik — pȍbožnīk m <V īče, N mn īci> DEFINICIJA onaj koji je pobožan; vjernik ETIMOLOGIJA vidi pobožan … Hrvatski jezični portal