- pobótnica
- -e ž (ọ̑) jur. dokument, s katerim se potrdi plačilo dolga: izdati, podpisati pobotnico / izbrisna pobotnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izbrísen — sna o prid. (ȋ) ki se da izbrisati: izbrisen napis ◊ jur. izbrisna pobotnica dokument, s katerim se potrjuje, da je terjatev zastavnega upnika v zemljiški knjigi črtana … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pobóten — tna o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pobotanje: pobotni dogovor ♦ jur. pobotna listina pobotnica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
priznánica — e ž (ȃ) knjiž. listina, s katero se kaj potrjuje; potrdilo: dati, izpolniti priznanico ♦ jur. dokument, s katerim se potrdi plačilo dolga; pobotnica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
têmeljnica — e ž (é) fin. listina, na podlagi katere se vpiše poslovni dogodek: napisati temeljnico; pobotnica in temeljnica … Slovar slovenskega knjižnega jezika