pljúčen — čna o prid. (ȗ) nanašajoč se na pljuča: pljučno tkivo / prebolel je več pljučnih bolezni / pljučni kirurg kirurg za operacije pljuč; pljučna tuberkuloza ● poljud. pljučna pečenka goveje meso s hrbtnega dela ob ledvicah, strok. goveji file ◊ anat … Slovar slovenskega knjižnega jezika
inhalírati — am nedov. in dov. (ȋ) zajemati kaj v pljuča, zlasti tobakov dim, vdihavati: večina kadilcev inhalira ♦ med. zajemati v pljuča zdravilne hlape … Slovar slovenskega knjižnega jezika
predíhati — am dov. (í ȋ) ekspr. 1. z dihanjem zajeti razmeroma veliko količino česa; nadihati se: predihali smo precej dima in prahu // prebiti, preživeti: veliko noči je moral predihati v tem zatohlem zraku 2. z intenzivnim dihanjem prečistiti: predihati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pŕsen — sna o prid. (r̄) nanašajoč se na prsi: prsni del telesa / prsni žep suknjiča / prsni obseg obseg telesa čez prsi; prsna stran / spregovoriti s prsnim glasom z glasom, ki ima resonanco v prsni votlini; prsni koš del telesnega ogrodja, ki ga… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
utápljati — am nedov. (ā) 1. delati, da pride kaj pod (vodno) gladino: po starem običaju so lutko utapljali ali sežigali; plen so skrivali tako, da so ga utapljali v reki // usmrčevati s potopitvijo pod (vodno) gladino, da v pljuča vdre voda: utapljati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
utopíti — ím dov., utópil (ȋ í) 1. usmrtiti s potopitvijo pod (vodno) gladino, da v pljuča vdre voda: mlade mačke so utopili; žrtvi je zvezal roke in jo utopil; utopila se je v domačem vodnjaku; iz obupa se utopiti 2. ekspr. narediti, povzročiti, da kaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vdíhati — am dov. (í ȋ) 1. zajeti zrak v pljuča pri dihanju: vdihati svež zrak // zajeti kaj sploh v pljuča pri dihanju: vdihati dim, vonj 2. ekspr. dati, ustvariti: doživetje mu je vdihalo novih moči vdíhan a o: vdihan dim am stil. vdíšem nedov. (ȋ) 1.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vdihávati — am nedov. (ȃ) 1. zajemati zrak v pljuča pri dihanju: globoko, počasi vdihavati; vdihavati in izdihavati / ekspr. s polnimi pljuči je vdihaval svež zrak // zajemati kaj sploh v pljuča pri dihanju: vdihavati dim, smrad, strup / zdravnik mu je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vdíhniti — em dov. (í ȋ) 1. zajeti zrak v pljuča pri dihanju: globoko, počasi vdihniti; vdihniti skozi nos, usta; vdihnil je in pridržal dih // zajeti kaj sploh v pljuča pri dihanju: vdihniti smrad, vonj / prižgal je cigareto in nekajkrat slastno vdihnil 2 … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zasénčiti — im dov. (ẹ ẹ̑) 1. povzročiti, narediti, da je kaj v senci: zasenčiti cvetočo lončnico; zasenčiti sadike z vejami / zasenčiti si oči z dlanjo, roko 2. dati, narediti senco: oblak zasenči jezero; drevo zasenči zelenico pred hišo / klobuk mu je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
