- pihálka
- -e [drugi pomen u̯k in lk] ž (ȃ) 1. knjiž., redko ročna priprava za hlajenje zlasti obraza; pahljača: razpreti pihalko; hladiti si obraz s pihalko 2. šalj. puška: čez ramo je imel pihalko
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.