pihálnik

pihálnik
-a [u̯n in ln; drugi pomen u̯n] m (ȃ) 1. zlasti v indijanskem okolju dolga cev za izstreljevanje puščic s pihanjem: iz pihalnikov so letele na napadalce zastrupljene puščice 2. šalj. puška: njegov pihalnik še dobro strelja; prišla je patrulja z dolgimi pihalniki 3. knjiž. priprava, ki daje, oddaja enakomeren tok zraka; pihalo: sušiti s pihalnikom

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • blowhole —    1. Opening in the roof of a cave or cavern through which air is expelled vigorously. In coastal areas the phenomenon is usually due to compression of air within the cave by incoming tides or waves [20].    2. Cliff top entrance to a sea cave,… …   Lexicon of Cave and Karst Terminology

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”