Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
parílen — 1 lna o prid. (ȋ) nanašajoč se na parjenje, polivanje: parilni postopek ♦ teh. parilni kotel; parilna jama 2 lna o prid. (ȋ) nanašajoč se na parjenje, spolno združevanje: parilni nagon / parilni organ paritveni organ … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bréznati se — am se nedov. (ẹ̄ ẹ̑) navadno v zvezi z maček kazati nagnjenje za parjenje; goniti se: mačke se breznajo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brzoparílen — lna o prid. (ȋ) ki je za hitro kuhanje ali parjenje: brzoparilni lonec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brzoparílnik — a m (ȋ) velik lonec ali kotel za hitro kuhanje ali parjenje: kuhati v brzoparilniku; stolitrski brzoparilnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
búkati se — am se nedov. (ū ȗ) navadno v zvezi s svinja kazati nagnjenje za parjenje; goniti se: svinja se buka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
goníti — gónim nedov. (ȋ ọ) 1. delati, povzročati, da se kaj giblje, premika: potok goni mlin in žago; goniti kolo, šivalni stroj / goniti kovaški meh / ekspr., z oslabljenim pomenom: celo dopoldne je gonil cepec mlatil; neutrudno je gonil vesla veslal… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
incést — a m (ẹ̑) knjiž. spolni odnosi med najožjima (krvnima) sorodnikoma; krvoskrunstvo: očitali so mu incest; vzrok incesta; nagnjenje k incestu ♦ vet. parjenje v najožjem sorodstvu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kotênje — a s (é) glagolnik od kotiti: ob času kotenja; parjenje in kotenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mŕkati se — am se nedov. (r̄ ȓ) nar., navadno v zvezi s koza, ovca kazati nagnjenje za parjenje; goniti se: ovce so se mrkale … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pójati — am nedov. (ọ) nar. goniti, poditi: pes poja mačko / nikar ne pojaj živali, saj je ves dan delala / v slabem vremenu poja ljudi okrog; pojajo ga kot divjo zver / otroci se pojajo po dvorišču pójati se navadno v zvezi s krava, psica kazati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
