oznáčiti

oznáčiti
-im dov. (á ȃ) 1. opremiti s čim, da se opazi, prepozna: hiše, ki niso več primerne za bivanje, so označili; bolna mesta pred obsevanjem navadno označijo; označiti rob cestišča; označiti z barvo, črtami, zastavicami / označiti drevesa za posek / poti in steze so označili z markacijami / označiti novo cesto na zemljevidu vrisati // tako sporočiti, izraziti kaj: s črtami je označil, kaj naj se v besedilu izpusti; s številkami označiti velikost izdelkov 2. navesti karakteristične lastnosti, značilnosti: kritik je pisatelja izčrpno označil; nakratko označiti položaj / s to besedo je hotel označiti vse težje živčne bolezni poimenovati; to dejanje je težko označiti ovrednotiti // z oslabljenim pomenom, v zvezi s kot, za izraža omejitev lastnosti, značilnosti na navedbo koga: besedo je označil kot narečno; nauk so označili kot heretičen; rezultate so označili kot pozitivne; označili so ga za poštenjaka 3. knjiž. opisati, orisati: označiti kraj nesreče; hišo, v kateri naj bi se oglasila, so jima natančno označili / avtorica je v vsakem receptu označila tudi količino živil navedla; označil jim je vse morebitne posledice nakazal ◊ filoz. označiti vzpostaviti razmerje med označujočim in označenim; geom. označiti kote, stranice napisati pri njih ustrezne dogovorjene črke, številke oznáčen -a -o: dobro označene osebe; slabo označena smučišča ♦ lingv. stilno označena beseda stilno zaznamovana beseda; sam.: vse označeno je bilo dobro vidno ♦ filoz. označeno pomen, vsebina znaka

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать реферат

Look at other dictionaries:

  • oznáčiti — (što, koga) svrš. 〈prez. òznāčīm, pril. pr. īvši, prid. trp. òznāčen〉 1. {{001f}}postaviti znak, obilježiti 2. {{001f}}pren. obilježiti koga, oklevetati, nanijeti uvredu [označen od Boga grđi od vraga, posl. onaj koji ima neku vidljivu fizičku… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • označiti — oznáčiti (što, koga) svrš. <prez. òznāčīm, pril. pr. īvši, prid. trp. òznāčen> DEFINICIJA 1. postaviti znak, obilježiti 2. pren. obilježiti koga, oklevetati, nanijeti uvredu [označen od Boga grđi od vraga, posl. onaj koji ima neku vidljivu… …   Hrvatski jezični portal

  • oštevílčiti — im dov. (í ȋ) 1. označiti s številko, navadno z zaporedno: oštevilčiti dopise, račune; urediti in oštevilčiti pisma 2. označiti strani, liste v knjigi, rokopisu z zaporedno številko, znakom: oštevilčiti knjigo / oštevilčiti strani oštevílčen a o …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • píka — e ž (í) 1. majhno okroglo mesto, ki ima drugačno barvo ali videz kot ostala površina: po koži so se mu naredile rdeče pike; iz letala so bili ljudje videti kot majhne pike / bele pike na dominah; nosi belo ruto z velikimi pikami 2. lingv.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • signírati — am dov. in nedov. (ȋ) 1. podpisati, označiti umetnino, izdelek: kipar je kip signiral // označiti, zaznamovati sploh: signirati blago pred odpošiljatvijo 2. biblio. opremiti knjigo s signaturo: signirati nove knjige signíran a o: signiran… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • designírati — (koga) dv. 〈prez. desìgnīrām, pril. sad. ajūći, pril. pr. āvši, gl. im. ānje〉 1. {{001f}}odrediti/određivati, imenovati koga za neki visoki položaj 2. {{001f}}općenito, označiti/označavati, predodrediti/predodređivati …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • dóndē — (dónlē) pril. (s gledišta i mjesta govornika) do onoga mjesta koje se može označiti ili zamisliti, do mjesta koje nije posve u blizini onoga koji govori i onoga kojemu se govori, a koje je poznato iz konteksta ili iz situacije; do mjesta na koje… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • etiketírati — dv. 〈prez. etikètīrām, pril. sad. ajūći, pril. pr. āvši, gl. im. ānje〉 1. {{001f}}(što) staviti/stavljati, lijepiti etiketu 2. {{001f}}staviti/stavljati biljeg, znak na što, označiti/označivati, markirati 3. {{001f}}pren. neargumentirano… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • frankírati — dv. 〈prez. frànkīrām, pril. sad. ajūći, pril. pr. āvši, gl. im. ānje〉 1. {{001f}}označiti/označavati vrijednost poštarine na pismovnoj ili drugoj poštanskoj pošiljci 2. {{001f}}platiti/plaćati poštarinu ✧ {{001f}}tal …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • idìōm — m 〈G idióma〉 1. {{001f}}lingv. a. {{001f}}svaki od entiteta jezika koji se ne želi označiti ni kao jezik, ni kao dijalekt, ni kao govor b. {{001f}}poseban i prepoznatljiv govor nekog kraja ili pojedinog govornika c. {{001f}}riječ ili izraz… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”