- otopélost
- -i ž (ẹ́) stanje otopelega človeka: polastila se ga je otopelost; njegov prihod jo je zdramil iz otopelosti / čustvena, duševna otopelost
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
otopélost
Look at other dictionaries:
brezčústven — a o prid. (ȗ) ki je brez čustev: brezčustven in hladen človek / brezčustvena otopelost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čústven — a o prid. (ȗ) 1. nanašajoč se na čustvo: slabi čustveni odnosi v družini; čustvena navezanost na starše; čustvene motnje pri otroku; čustvena napetost, otopelost, prizadetost, zanesenost / upodabljanje človekovega čustvenega življenja 2. ki ga… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dremôtičen — in dremótičen čna o prid. (ó; ọ̄) 1. nanašajoč se na dremotico: bil je še ves dremotičen / dremotična otopelost 2. redko mračen, temačen: dremotične sence … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lenívost — i ž (í) stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost: lenivost ga prevzema / upor zoper duhovno otopelost in moralno lenivost ♦ med. lenivost črevesja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
letargíja — e ž (ȋ) knjiž. duševna otopelost, nedejavnost, mrtvilo: povsod je vladala letargija; vdajati se letargiji; izkopati se iz letargije; zbuditi koga iz letargije ◊ med. bolezenska zaspanost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mrtvíca — e ž (í) 1. knjiž. duševna otopelost, nedejavnost, mrtvilo: ljudje so se vdajali mrtvici; zbuditi koga iz mrtvice // neobčutljivost, brezčutnost: mrtvica roke / premrlo telo in ude je prevzela mrtvica // med. bolezenska zaspanost: bil je v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mrtvíčnost — i ž (ȋ) 1. knjiž. duševna otopelost, ravnodušnost, nedejavnost: dvigniti se iz zagrenjene mrtvičnosti; mrtvičnost družbe 2. med. neobčutljivost, brezčutnost: zastrupitev je poleg mrtvičnosti povzročila še bljuvanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pobítost — i ž (ȋ) stanje pobitega človeka: obšla ga je pobitost; zapadel je v duševno otopelost in pobitost / moralna pobitost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stúpor — ja m (ȗ) psiht. duševna otopelost, brezvoljnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
unifórmnost — i ž (ọ̑) knjiž. lastnost, značilnost uniformnega: uniformnost zakonov; otopelost in uniformnost življenja / upreti se uniformnosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
