- pobítost
- -i ž (ȋ) stanje pobitega človeka: obšla ga je pobitost; zapadel je v duševno otopelost in pobitost / moralna pobitost
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
depresíja — e ž (ȋ) 1. med. bolezensko duševno stanje z zmanjšanim zanimanjem za zunanji svet: bolezni so sledile hude depresije; zapadel je v melanholijo in depresijo; biti v depresiji; duševna, nevrotična depresija 2. potrtost, pobitost: neuspeh pri… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
deprimíranost — i ž (ȋ) potrtost, pobitost: duševna deprimiranost; vzdušje deprimiranosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poklapánost — i ž (á) ekspr. potrtost, pobitost: trudila se je, da ne bi opazil njene poklapanosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
popárjenost — i ž (ȃ) ekspr. potrtost, pobitost: ljudi se polašča poparjenost; trudil se je, da ne bi opazila njegove poparjenosti / moralna poparjenost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
potláčenost — i ž (ȃ) ekspr. potrtost, pobitost: obšla ga je potlačenost; občutek potlačenosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rísati — ríšem nedov. (ȋ) 1. s črtami upodabljati: zna risati in slikati; risati hišo, obraz, pokrajino; risati na papir, v glino; risati s svinčnikom / dov. večkrat je risal Tita narisal / pog. rad riše otroke slika, upodablja / risati po fotografiji,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika