- opustóšenje
- -a s (ọ̑) glagolnik od opustošiti: vojna je povzročila veliko opustošenje dežele / opustošenje gozdov
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
opustóšenje
Look at other dictionaries:
opústošiti — (što) svrš. 〈prez. īm, pril. pr. īvši, prid. trp. opústošen, gl. im. opustošénje〉 uništiti sve vrijedno, značajno, plodno, pretvoriti u pustoš, ostaviti (negdje) pustoš … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
opustošiti — opústošiti (što) svrš. <prez. īm, pril. pr. īvši, prid. trp. opústošen, gl. im. opustošénje> DEFINICIJA uništiti sve vrijedno, značajno, plodno, pretvoriti u pustoš, ostaviti (negdje) pustoš; poharati ETIMOLOGIJA vidi opustiti … Hrvatski jezični portal
devastácija — e ž (á) knjiž. opustošenje, razdejanje: devastacija gozdov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ostáti — ostánem dov. (á ȃ) 1. ne prenehati biti, se nahajati na določenem prostoru, v določenem kraju: vsi so odšli, le on je ostal; ostati na deželi, v mestu / slike so ostale na steni; v steklenici je ostala samo gošča / listje ne bo dolgo ostalo na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
púščati — am nedov. (ú) 1. s širokim pomenskim obsegom ne delati določenega dejanja, katerega predmet je kdo ali kaj: obleko puščajo vsepovsod, jaz naj pa pospravljam / ne puščaj vrat odklenjenih / puščati kaj, koga na miru, pri miru; puščati vrt v plevelu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pustíti — ím dov., pústil (ȋ í) 1. s širokim pomenskim obsegom ne narediti določenega dejanja, katerega predmet je kdo ali kaj: pustil je deske pred vrati, čeprav ve, da so v napoto; pol kosila je pustil ni pojedel; pusti to, saj veš, da ni tvoje ne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
