- opravljívka
- -e ž (ȋ) ženska, ki (rada) opravlja: vaške opravljivke / ta novinarka je bila znana opravljivka
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
opravljívka
Look at other dictionaries:
grdílka — e [tudi u̯k] ž (ȋ) star. opravljivka, obrekljivka: ni je maral, grdilke grde … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèugnán — a o prid. (ȅ á) 1. ki se ne da ugnati, obvladati: po dvorišču so se podili neugnani otroci; po temperamentu je neugnan / ekspr. vesela, neugnana mladost / redko neugnan žrebec divji, neukročen 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obirálka — e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) 1. ženska, ki s trganjem odstranjuje sadeže, plodove z drevesa, rastline: obiralka hmelja 2. ekspr. opravljivka, obrekljivka: ta ženska je velika obiralka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spletkárka — in splétkarka e ž (á; ẹ̑) nav. ekspr. ženska, ki spletkari: je spletkarka in opravljivka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zločést — a o prid. (ẹ̑) knjiž. 1. hudoben, zloben: zločest človek; po srcu ni zločest; zločesta opravljivka / zločest smeh; zločeste oči / zločeste spletke 2. nevaren, poguben: zločesta bolezen ◊ med. zločesta bula bula, ki se vrašča v zdravo tkivo in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
