- opravíčenje
- -a s (ȋ) glagolnik od opravičiti: opravičenje izostanka / opravičenje človeka / star. prositi opravičenja za oproščenje, odpuščanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
opravíčenje
Look at other dictionaries:
luteránec — nca m (ȃ) raba peša protestant, evangeličan: stiki luterancev in katoličanov ♦ rel. pripadnik smeri protestantizma, ki poudarja kot pogoj za opravičenje samo vero v Kristusa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
luteránstvo — a s (ȃ) raba peša protestantizem: v mestih se je luteranstvo naglo širilo ♦ rel. smer protestantizma, ki poudarja kot pogoj za opravičenje samo vero v Kristusa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
opravíčba — e ž (ȋ) star. 1. opravičilo: napisati opravičbo / najti opravičbo za svoje ravnanje 2. opravičenje: doseči opravičbo; razlogi za opravičbo / opravičba obresti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
opravičeváti — újem nedov. (á ȗ) 1. z navajanjem objektivnih vzrokov delati, da je razumljivo, možno a) neizpolnjevanje obveznosti, zahteve: izostanke je opravičeval le ob predloženem zdravniškem spričevalu; opravičevali so se prvi dan po prihodu v šolo /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
