- opravíčenost
- -i ž (ȋ) 1. lastnost, značilnost opravičenega: opravičenost izostanka, zamude 2. publ. upravičenost: opravičenost boja, obstoja, opominov / opravičenost do dodatka pravica
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.