Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
medsebójen — jna o prid. (ọ̄) 1. ki je, obstaja med posamezniki: so v dobrih medsebojnih odnosih; medsebojni stiki, vplivi; medsebojna odvisnost, pomoč; medsebojna nasprotja // ki je, poteka med posamezniki: medsebojno dopisovanje; medsebojno vplivanje / med … Slovar slovenskega knjižnega jezika
samolásten — tna o prid. (ā) 1. knjiž. poseben, individualen: vsako obdobje literature ima samolastno strukturo / to je naredil na svoj samolastni način 2. zastar. svojevoljen, samovoljen: samolastna zapustitev delovnega mesta; samolastno poseganje v zasebno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izvrševáti — újem nedov. (á ȗ) publ. delati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost, dejstvo; izpolnjevati: izvrševati svoje dolžnosti; izvrševati povelja, ukaze / zakon se ni strogo izvrševal izvajal / imeti in izvrševati oblast ♦ jur.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oplódba — e ž (ọ̑) knjiž. oploditev: umetna oplodba / oprašitev in oplodba ajde … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oplodítev — tve ž (ȋ) glagolnik od oploditi: ta samec ni sposoben oploditve / umetna oploditev / oprašitev in oploditev trte / oploditev jajčeca; notranja, zunanja oploditev znotraj, zunaj organizma … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oplódnja — e ž (ọ̑) knjiž. oploditev: opraviti oplodnjo; slaba oprašitev in oplodnja trte / umetna oplodnja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oprašênje — a s (é) redko oprašitev: oprašenje cveta … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sámooprašítev — tve ž (ȃ ȋ) bot. oprašitev s pelodom istega cveta: samooprašitev vijolice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
