oplodítev

oplodítev
-tve ž (ȋ) glagolnik od oploditi: ta samec ni sposoben oploditve / umetna oploditev / oprašitev in oploditev trte / oploditev jajčeca; notranja, zunanja oploditev znotraj, zunaj organizma

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • uméten — tna o prid. (ẹ ẹ̄) 1. narejen, nastal kot rezultat človekovega dela, ne narave same: umetni dež, led, sneg; umetni potresi; umetna svetloba; umetna snov; rože niso prave, ampak umetne; naravna in umetna vlakna; to jezero je umetno / umetni… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zunánji — a e prid. (ȃ) 1. ki pri kaki stvari neposredno meji na okolje: zunanji zidovi stavbe; zunanja plast kosti; zunanja stran soda / zunanja vrata / zunanja oprema knjige platnice, ovitek // ki je na površini česa: zunanji žep na suknjiču; zunanja… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • jájčece — a [čǝc] s (ā) 1. spolna celica, iz katere se razvije nov organizem: dozorevanje jajčec v jajčniku / leči, odlagati jajčeca; jajčeca glist, žuželk / ribja jajčeca ikre / nabirati mravljinčja jajčeca mravljinčje bube ♦ biol. neoplojeno jajčece;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • oplódba — e ž (ọ̑) knjiž. oploditev: umetna oplodba / oprašitev in oplodba ajde …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • oplodítven — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na oploditev: oploditveni proces / oploditvena sposobnost …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • oplódnja — e ž (ọ̑) knjiž. oploditev: opraviti oplodnjo; slaba oprašitev in oplodnja trte / umetna oplodnja …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • oprašítev — tve ž (ȋ) glagolnik od oprašiti: oprašitev blaga v izložbi / oprašitev in oploditev cvetov / medsebojna oprašitev navadno s pelodom drugega cveta rastline iste vrste; samolastna oprašitev s pelodom istega cveta / oprašitev matice …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sámooplodítev — tve ž (ȃ ȋ) bot. oploditev s spolnimi celicami istega cveta: samooprašitev in samooploditev …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • seménčica — e ž (ẹ̑) spolna celica, ki se pri oploditvi združi z jajčecem: gibljivost semenčic / človeške semenčice ♦ biol. dozorevanje semenčic v modu; oploditev jajčeca s semenčico …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • spêrmij — a m (é) biol. moška spolna celica: oploditev jajčeca s spermijem …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”