Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
opêči — opêčem dov., tudi opekó; opêci opecíte; opékel opêkla (é) 1. narediti, da je kaj na površini pečeno: meso opečemo, da dobi lepo skorjico; opeči papriko na štedilnikovi plošči; zrezke na hitro opeči / opeči kruhove rezine 2. nekoliko speči: meso… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
òpeći — (koga, što, se) svrš. 〈prez. opèčēm (se), pril. pr. òpekāvši (se), aor. opèkoh (se), imp. opèci (se), prid. rad. òpekao (se), prid. trp. opèčen〉 1. {{001f}}(koga, što) nečim vrućim ili užarenim izazvati ozljedu na koži 2. {{001f}}(se) a.… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
opeći — òpeći (se) svrš. <prez. opèčēm (se), pril. pr. òpekāvši (se), aor. opèkoh (se), imp. opèci (se), prid. rad. òpekao (se), prid. trp. opèčen> DEFINICIJA 1. (koga, što) nečim vrućim ili užarenim izazvati ozljedu na koži; ožeći 2. (se) a.… … Hrvatski jezični portal
ofuren — òfuren prid. <odr. ī> DEFINICIJA opečen, zahvaćen vrelom vodom/parom ETIMOLOGIJA vidi ofuriti … Hrvatski jezični portal
biftek — tudi beefsteak a [bíftek] m (ȋ) na hitro opečen goveji zrezek: speči biftek; biftek z jajcem ♦ gastr. tatarski biftek iz zmletega surovega govejega mesa, začinjenega z devetimi začimbami … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mehúrčast — a o prid. (ú) 1. poln mehurčkov: ves je opečen in mehurčast; led je bil prevlečen z mehurčasto plastjo 2. podoben mehurčku: mehurčast izpuščaj; mehurčasta žleza / tkanina mehurčastega videza … Slovar slovenskega knjižnega jezika
opečênec — nca m (é) 1. kdor se je opekel: zdravljenje opečencev 2. gastr. na tanke kose narezan, opečen beli oljnati kruh, navadno brez skorje: postregla mu je s čajem in opečencem, namazanim z maslom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
toast — a [tóu̯st] m (ọ̑) gastr. 1. na tanke kose narezan, opečen beli oljnati kruh, navadno brez skorje, opečenec: k tatarskemu bifteku ponudimo toast; namazati toast z maslom 2. na tanke kose narezan beli oljnati kruh, navadno brez skorje, za opekanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tôpel — tudi tópel tôpla o stil. ó [ǝu̯] prid., topléjši (ó; ọ ó) 1. ki ima zmerno visoko temperaturo: od sonca topel zid; čaj je še topel; pomiti s toplo vodo / topel dan; toplo vreme / imeti tople roke / topli obrok obrok iz sveže kuhanih toplih jedi; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
