omízje

omízje
-a s (ȋ) 1. skupina ljudi, ki sedijo za isto mizo: omizje je začelo peti / igralno, pivsko omizje / stalno omizje / ekspr. ideje Zoisovega omizja družbe, kroga 2. ekspr. večja miza s pripadajočimi stoli, klopmi: družba ima svoje omizje; prazno omizje / vstati izza omizja

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужна курсовая?

Look at other dictionaries:

  • nàš — náša e zaim. (ȁ á) 1. izraža svojino skupine oseb, med katere šteje govoreči tudi sebe: naš avto, vrt; naša vas; to je naše / naše oči // izraža svojino skupnosti, v katero spada ta skupina: govorimo o našem slovstvu / silvestrovali smo v našem… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • obséda — e ž (ẹ̑) zastar. 1. obleganje: obseda mesta je trajala dolgo 2. omizje: svatovska obseda …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • omízen — zna o prid. (ȋ) nanašajoč se na omizje: omizni pogovori / omizni sosed …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pijáča — e ž (á) 1. živilo, pripravljeno za pitje: delati, pripravljati pijače; piti, uživati osvežilne, zdravilne pijače; vino, voda in druge pijače; kisla, lahka, močna, opojna, sladka pijača; postreči z mrzlimi in toplimi pijačami; njegova najljubša… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sosédnji — a e prid. (ẹ̑) 1. ki je najbližje česa v kaki smeri: stopiti v sosednji prostor; sosednji vrh; sosednje omizje // ki živi, prebiva blizu koga: sosednji gospodar; sosednja plemena / bolezen se je razširila tudi na vsa sosednja drevesa bližnja 2.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • stálen — lna o prid., stálnejši (ȃ) 1. ki se ne spreminja, ne spremeni: stalni izdatki; stalne cene; vzdrževati stalno temperaturo in vlažnost zraka / stalno vreme dalj časa enako; dalj časa lepo; stalen značaj uravnovešen; beseda je dobila stalno pisno… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ubráti — ubêrem dov., stil. uberó; ubrál (á é) 1. narediti, da kaj s čim drugim sestavlja a) urejeno, prijetno celoto: ubrati barve pohištva; ubrati glasove pevcev / omizje je ubral v pevski zbor b) logično urejeno celoto: govor oseb je dramatik ubral z… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vzbúhniti — em dov. (ú ȗ) 1. buhniti navzgor: skozi razpoke vzbuhne plamen; pren., pesn. iz gozdov je vzbuhnil upor 2. preh., ekspr. s silo vreči navzgor: eksplozija je vzbuhnila v zrak zemljo in kamenje 3. ekspr. nenadoma, silovito se pojaviti: na hrbtu so …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”