Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
apostrofírati — am dov. in nedov. (ȋ) ogovoriti, nagovoriti neprisotno osebo ali stvar: pisatelj apostrofira domovino, prijatelja / razrednik je v zaključnem govoru posebej apostrofiral odličnjake / v uvodu je avtor apostrofiral probleme gledališča posebej… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obgovoríti — ím dov., obgovóril; nam. obgovôrit in obgovorít (ȋ í) ogovoriti: obgovoril je prvega mimoidočega in ga vprašal za pot / če ga bo obgovoril, mu bo gotovo odgovoril … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ogóvor — a m (ọ̑) 1. glagolnik od ogovoriti: čakal je na moj ogovor; na njegov ogovor je prijazno odgovorila / brez ogovora je šel mimo 2. beseda, stavek, s katerim se začne pogovor: izreči ogovor / prijatelj, tovariš in drugi ogovori ● zastar. v svojem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oklíkniti — em dov. (í ȋ) knjiž. ogovoriti: ni se mogel odločiti, da bi ga okliknil / oklikniti s pozdravom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plášnost — i ž (á) lastnost plašnega človeka: znebiti se plašnosti / iz plašnosti se je ni upal ogovoriti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
titulírati — am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. v nagovoru, ogovoru uporabiti naslov; ogovoriti, nasloviti: titulirali so ga (s) tovariš profesor titulíran a o: bil je tituliran z doktorjem ∙ knjiž. proslave so se udeležili tudi visoko titulirani možje možje z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vtakníti — in vtákniti em dov. (ȋ á) 1. dati kaj v odprtino, notranjost česa razmeroma ozkega: vtakniti bankovec v žep; s težavo vtakniti ključ v ključavnico; vtakniti meč v nožnico; vtakniti roko v rokav; vtakniti si rožo v gumbnico / vtakniti nogo med… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
