ogóvor

ogóvor
-a m (ọ̑) 1. glagolnik od ogovoriti: čakal je na moj ogovor; na njegov ogovor je prijazno odgovorila / brez ogovora je šel mimo 2. beseda, stavek, s katerim se začne pogovor: izreči ogovor / prijatelj, tovariš in drugi ogovori ● zastar. v svojem ogovoru je predsednik omenil naloge, ki čakajo društvo nagovoru

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • ogovor — ȍgovōr m DEFINICIJA čin ogovaranja, iznošenje ili pričanje s lošom namjerom manje ili više točnih pojedinosti iz tuđeg života (npr. broj brakova, plaćanje alimentacija, neslaganje u braku itd.) ETIMOLOGIJA vidi ogovarati …   Hrvatski jezični portal

  • apóstrofa — e ž (ọ̑) lit. ogovor, ogovarjanje neprisotne osebe ali stvari, nagovor: govornikove apostrofe in retorična vprašanja …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”