debatêr — ja m (ȇ) kdor (rad) debatira: vsi debaterji so se ustavili ob tem problemu / bil je dober govornik in ognjevit debater … Slovar slovenskega knjižnega jezika
domíselnost — i [sǝl] ž (ȋ) lastnost, značilnost domiselnega človeka: manjka mu domiselnosti; režiser je s svojo domiselnostjo podprl avtorja; domiselnost v iskanju novih prijemov v glasbi / domiselnost karikature / zanj sta bila značilna bujna domiselnost in … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fulminánten — tna o prid. (ȃ) knjiž. ognjevit, navdušujoč: fulminanten članek, govor … Slovar slovenskega knjižnega jezika
góvor — a m (ọ̑) 1. oblikovanje besed, stavkov z govorilnimi organi: s ceste se je slišal glasen govor; neizrazit, nosljajoč govor; motnje, tehnika govora / obvladati kak jezik v govoru in pisavi / spoznati koga po govoru // sposobnost tega oblikovanja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stremljív — a o prid. (ȋ í) knjiž. ki si (zelo) prizadeva za dosego, uresničitev česa: stremljivi učenci; bil je stremljiv in ognjevit fant / stremljiv duh … Slovar slovenskega knjižnega jezika
veheménten — tna o prid. (ẹ̑) knjiž. silovit, ognjevit: vehementen govornik / vehementna polemika veheméntno prisl.: vehementno kaj zagovarjati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žarkovít — a o prid. (ȋ) knjiž. ognjevit: žarkovit govornik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žarovít — a o prid. (ȋ) knjiž. 1. žarek, žareč: žarovita zarja na obzorju / žarovita svetloba / žarovito poletje sončno, zelo vroče / žarovita belina prta bleščeča 2. ognjevit: poslušati govor žarovitega poslanca / njegov jezik je pesniško žarovit / njeni … Slovar slovenskega knjižnega jezika
