žarovít

žarovít
-a -o prid. (ȋ) knjiž. 1. žarek, žareč: žarovita zarja na obzorju / žarovita svetloba / žarovito poletje sončno, zelo vroče / žarovita belina prta bleščeča 2. ognjevit: poslušati govor žarovitega poslanca / njegov jezik je pesniško žarovit / njeni žaroviti pogledi so ga omamljali bleščeči, žareči

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем решить контрольную работу

Look at other dictionaries:

  • žaròvit — prid. 〈odr. ī〉 ekspr. knjiš. pun žara, temperamentan …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • žarovit — žaròvit prid. <odr. ī> DEFINICIJA ekspr. knjiš. pun žara, temperamentan ETIMOLOGIJA vidi žar …   Hrvatski jezični portal

  • žaròvitōst — ž osobina onoga koji je žarovit …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • žarovitost — žaròvitōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA osobina onoga koji je žarovit ETIMOLOGIJA vidi žar …   Hrvatski jezični portal

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”