odváditi

odváditi
-im dov. (á ȃ) 1. povzročiti, da kdo ne dela več tega, kar mu je postalo potreba, navada: odvaditi otroka sesati palec; težko se je odvadil mamil; odvaditi se pijančevanja; odvaditi se kaditi 2. povzročiti, da kdo izgubi določeno lastnost: življenje jo je odvadilo vihravosti; odvaditi se površnosti odváditi se izgubiti sposobnost opravljati določeno delo: odvadil se je težkega dela, redko težkemu delu; odvaditi se hitro hoditi / njegove roke so se odvadile dela // izgubiti sposobnost prilagoditi se določenemu stanju, okolju: odvaditi se mraza, samote // zaradi daljšega časovnega presledka od uporabe česa, stika s čim občutiti to kot nenavadno: take hrane se je že odvadil / odvadil se je domače govorice odvájen -a -o: oči, odvajene svetlobe

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать реферат

Look at other dictionaries:

  • odvaditi — òdvaditi (što, čega) svrš. <prez. īm, pril. pr. īvši, prid. trp. òdvađen> DEFINICIJA od veće količine u nekoj posudi i sl. izvaditi manju količinu [odvaditi brašna; odvaditi pšenice] ETIMOLOGIJA od (ot ) + v. vaditi …   Hrvatski jezični portal

  • òdvaditi — (što, čega) svrš. 〈prez. īm, pril. pr. īvši, prid. trp. òdvađen〉 od veće količine u nekoj posudi i sl. izvaditi manju količinu [∼ brašna; ∼ pšenice] …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • gréhek — hka m (ẹ̄) ekspr. manjšalnica od greh: marsikateri grehek je imel na duši / bil je le grehek samoljubja / dojenčke je treba odvaditi takih grehkov …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • grízenje — a s (í) glagolnik od gristi: sekalci so se pri grizenju ostrili; temeljito grizenje hrane / odvaditi se grizenja nohtov / opazoval je medsebojno grizenje prašičev / grizenje vesti je ponehavalo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • hlápčevstvo — a s (ȃ) 1. dejavnost hlapcev: pustil je hlapčevstvo in se šel učit za ključavničarja // ekspr. podrejenost, odvisnost: ljudstvo se je otreslo tisočletnega hlapčevstva 2. slabš. pretirana vdanost nadrejenim: odvaditi se hlapčevstva; preračunljivo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • hudičevánje — a s (ȃ) glagolnik od hudičevati: noče se odvaditi tega prostaškega hudičevanja …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izbírčnost — i ž (ȋ) lastnost izbirčnega človeka: znana je njegova izbirčnost / odvaditi otroka izbirčnosti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • jécanje — a s (ẹ̄) glagolnik od jecati: v zadregi se ni mogel ubraniti jecanja / odvaditi se jecanja / poslušati jok in jecanje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • jecljánje — a s (ȃ) glagolnik od jecljati: povedati gladko, brez jecljanja / odvaditi se jecljanja / njegova novela je podobna plahemu jecljanju …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • jecljávost — i ž (á) lastnost, značilnost jecljavega: jecljavost govora / odvaditi koga jecljavosti jecljanja …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”