- jécanje
- -a s (ẹ̄) glagolnik od jecati: v zadregi se ni mogel ubraniti jecanja / odvaditi se jecanja / poslušati jok in jecanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ječánje — a s (ȃ) glagolnik od ječati: iz sobe se je slišalo milo, tiho ječanje; ječanje pretepenih tovarišev / ječanje dvigal, lesa pod nogami … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jèkānje — sr odjekivanje, jektanje, ječanje, {{c=1}}usp. {{ref}}ječati{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
dvigálnik — a m (ȃ) teh. stroj za dviganje in navadno tudi prenašanje bremen: hidravlični, mehanski dvigalnik; prevozni dvigalnik / pristaniški ropot je še povečevalo škripanje in ječanje dvigalnikov dvigal, žerjavov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ječáj — a m (ȃ) enakomeren, slaboten, bolečino izražajoč glas: tu in tam se je slišal ječaj / ječaj žensk ječanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
míl — a o prid., miléjši (ȋ ȋ) 1. ki daje zaradi svoje nežnosti, ljubkosti prijeten, blag videz: mil otrok; zelo je mila / imeti mile oči, obraz / v ljudskih pesmih: mila luna; mile zvezdice // ki prijetno, blago učinkuje: ugaja mi njen mili glas,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tŕgati — am stil. tŕžem nedov. (ŕ ȓ) 1. s sunkovitimi potegi, vlečenjem delati iz česa dva ali več delov: trgati nit, papir; trgati razvaljano testo; trgati na koščke; trgati volno v kosme; trgati tkanino podolgem; trgati in striči / trgati šive, vezi;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika