odtujíti

odtujíti
-ím dov., odtújil (ȋ í) 1. narediti, da kdo preneha imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga: odtujil ga je domačim; hči se jima je odtujila / dolgotrajno bivanje v tujini ga je odtujilo domovini; narodnostno se odtujiti 2. jur. prenesti (lastninsko) pravico na drugo osebo; odsvojiti: odtujiti del premoženja; sredstev za družbeno reprodukcijo ni mogoče trajno odtujiti od delavcev temeljne organizacije ◊ filoz. odtujiti po Marxu povzročiti, da se produkti človekovega dela osamosvojijo in zavladajo v obliki lastnika proizvajalnih sredstev, države, družbenih institucij odtujíti se knjiž. izgubiti svoje bistvo: v takih razmerah se človek odtuji odtujèn -êna -o in odtújen -a -o: postala sta odtujena; odtujeno delo; odtujena družbena sredstva

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • iznarodíti se — ím se dov., iznaródil se (ȋ í) knjiž., redko narodnostno se odtujiti: sin se mu je iznarodil …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nèodtujljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) jur. ki se ne sme odtujiti: neodtujljiva pravica do samoupravljanja …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • odnarodíti — ím dov., odnaródil (ȋ í) knjiž., redko narodnostno odtujiti: odnaroditi izseljence …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • odrodíti se — ím se dov., odródil se; odrojèn (ȋ í) knjiž. odtujiti se: odroditi se svojemu ljudstvu, svoji vasi; te ljudi je družbeni proces odrodil domovini odrodíti vet. nehati roditi: krava je že odrodila …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • odtujênje — in odtújenje a s (é; ȗ) glagolnik od odtujiti: iskati vzroke za njegovo odtujenje družini …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • odtujítev — tve ž (ȋ) glagolnik od odtujiti: vzroki za njegovo odtujitev družini / odtujitev posestva ni mogoča …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • odtujljív — a o prid. (ȋ í) jur. ki se sme odtujiti: odtujljivo blago / odtujljive in neodtujljive pravice …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • otujíti — ím dov., otújil (ȋ í) knjiž. odtujiti: to ga je otujilo domu otujèn êna o in otújen a o: bili so otujeni ljudstvu …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”