- odtujítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od odtujiti: vzroki za njegovo odtujitev družini / odtujitev posestva ni mogoča
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
odtujítev
Look at other dictionaries:
sámoodtujítev — tve ž (ȃ ȋ) knjiž. odtujitev samemu sebi, svojemu bistvu: odtujitev in samoodtujitev / tega je kriva človekova samoodtujitev ♦ filoz. samoodtujitev ideje po Heglu proces, v katerem se absolutna ideja odtuji sama sebi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
