- odsvojíti
- -ím dov., odsvójil (ȋ í) jur. prenesti (lastninsko) pravico na drugo osebo: odsvojiti premoženje; odsvojiti terjatev; vozilo se odsvoji ◊ filoz. subjekt se odsvoji odtuji, alienira
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
odsvojíti
Look at other dictionaries:
nèodsvojljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) jur. ki se ne sme odsvojiti: neodsvojljive dobrine; neodsvojljiva lastnina … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odsvojítev — tve ž (ȋ) glagolnik od odsvojiti: odsvojitev nepremičnin; prepoved odsvojitve … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odtujíti — ím dov., odtújil (ȋ í) 1. narediti, da kdo preneha imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga: odtujil ga je domačim; hči se jima je odtujila / dolgotrajno bivanje v tujini ga je odtujilo domovini; narodnostno se odtujiti 2. jur. prenesti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
