- odložítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od odložiti: odložitev prtljage / odložitev plačila, seje / odložitev jajčec
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
odložítev
Look at other dictionaries:
dilatóren — rna o prid. (ọ̑) jur. ki povzroči časovno odložitev česa: dilatorne ovire za nastop kazni / dilatorni rok rok, ki se sme podaljšati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
eksekúcija — e ž (ú) izvršitev smrtne kazni, usmrtitev: bil je ustreljen kot talec med prvimi italijanskimi eksekucijami; odred za eksekucijo; prostor za eksekucije // jur. prisilna izvršitev sodnih ali upravnih odločb; izvršba: dolg je izterjal z eksekucijo; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izvŕšba — e ž (ȓ) jur. prisilna izvršitev sodnih ali upravnih odločb: opraviti, ustaviti izvršbo; odložitev izvršbe / sodna izvršba pri kateri izvršilni postopek opravi sodišče; upravna izvršba pri kateri izvršilni postopek opravi upravni organ; izvršba… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odgodítev — tve ž (ȋ) knjiž. odložitev, preložitev: pričakovali so odgoditev seje / prosil je za odgoditev plačila … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odložílen — lna o prid. (ȋ) jur. ki povzroči odložitev česa: odložilni veto / odložilni učinek pritožbe … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ovíra — e ž (ȋ) 1. predmet, naprava, ki otežuje ali preprečuje gibanje, premikanje: skala, ki je padla s pobočja na cesto, je bila voznikom ovira; odstranjevati, postavljati ovire; naravne, umetne ovire; prenosna ovira; ovira iz betona // v zvezi žična… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
retardácija — e ž (á) knjiž. zaostajanje, nazadovanje: retardacija rasti pri otroku / ta literarna smer pomeni retardacijo v razvoju naše literature ◊ lit. retardacija upočasnitev dogajanja, odložitev razpleta v pripovednem, dramskem delu, zaviranje; med.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
suspenzíven — vna o prid. (ȋ) jur. ki povzroči odložitev česa, odložilen: suspenzivna moč / suspenzivni pogoj, učinek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
véto — a m (ẹ̑) jur. pravica koga, da z ugovorom, nasprotovanjem prepreči sprejem, izpolnitev sklepa, zakona: član predsedstva je uporabil veto / dati, vložiti veto na predlagani zakon; pravica (do) veta / absolutni veto s katerim se zavrne izglasovani … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavíranje — a s (ȋ) glagolnik od zavirati: po večkratnem zaviranju se je avtomobil ustavil; zaviranje letala ob pristajanju; mehanizem za zaviranje; zaviranje in pospeševanje / zaviranje z motorjem / zaviranje napredka ♦ lit. zaviranje upočasnitev dogajanja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
