zavíranje

zavíranje
-a s (ȋ) glagolnik od zavirati: po večkratnem zaviranju se je avtomobil ustavil; zaviranje letala ob pristajanju; mehanizem za zaviranje; zaviranje in pospeševanje / zaviranje z motorjem / zaviranje napredka ♦ lit. zaviranje upočasnitev dogajanja, odložitev razpleta v pripovednem, dramskem delu; žel. mešano zaviranje istočasno zaviranje z ročno, zračno zavoro

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно сделать НИР?

Look at other dictionaries:

  • méšati — tudi mešáti am nedov. (ẹ á ẹ) 1. premikati delce kake snovi, da se ta združi, enakomerno porazdeli: mešati polento; mešati s kuhalnico, žlico; hitro, počasi mešati; strojno mešati // premikati prste, roke v čem gostem: mešati z roko po kupu… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zavirálen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na zaviranje: raketa je opravila zaviralni manever / zaviralni vzvod; zaviralna naprava, raketa / zaviralna sila / publ. zaviralni momenti hitrejšega razvoja ♦ aer. zaviralno padalo padalo za dodatno zaviranje zlasti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zavóra — e ž (ọ̑) 1. priprava, mehanizem za zaviranje česa, zlasti vozila: zavore delujejo, žarg. primejo; ekspr. zavore so zacvilile; preizkusiti zavoro; zavreti z zavoro; zavore kolesa; zavore pri avtomobilu; pedal, ročica zavore / potegniti zavoro… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • fiksátor — ja m (ȃ) kozm. snov, ki se dodaja parfumom za zaviranje izhlapevanja: izdelovanje fiksatorjev za parfumska olja …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • inhibícija — e ž (í) knjiž. zaviranje, zadrževanje: posledice inhibicije se že kažejo / redko doseči kaj z inhibicijo prepovedjo, preprečitvijo ♦ psih. inhibicija čustvovanja, mišljenja …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • mehanízem — zma m (ȋ) 1. skupek strojnih delov za uravnavanje, prenašanje gibanja, delovanja: izpopolniti, sprožiti, ustaviti mehanizem; mehanizem pisalnega stroja, ure; mehanizem za premikanje, zaviranje / krmilni, pogonski, prenosni mehanizem; pren.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • motór — ja m (ọ̑) 1. stroj, ki spreminja energijo v mehansko delo, pogonski stroj: motor brni; letalu se je pokvaril motor; motor teče enakomerno; pognati, prižgati, vključiti motor; brnenje motorja / avtomobilski, ladijski motor; električni motor;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • retardácija — e ž (á) knjiž. zaostajanje, nazadovanje: retardacija rasti pri otroku / ta literarna smer pomeni retardacijo v razvoju naše literature ◊ lit. retardacija upočasnitev dogajanja, odložitev razpleta v pripovednem, dramskem delu, zaviranje; med.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • rétrorakéta — e ž (ẹ̑ ẹ̑) teh. raketa za zaviranje, spreminjanje smeri zlasti vesoljske ladje, zaviralna raketa: vključiti retrorakete pred pristajanjem …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • strojevódja — e tudi a m (ọ̑) kdor upravlja, vodi lokomotivo: strojevodja je preizkušal zaviranje lokomotive; obvestiti strojevodjo o oviri na progi // kdor upravlja, vodi kak stroj sploh: strojevodja papirnega stroja; strojevodja na ladji …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”