- obtoževánje
- -a s (ȃ) glagolnik od obtoževati: težko je poslušal njihova medsebojna obtoževanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
sámomúčenje — a s (ȃ ū) knjiž. mučenje samega sebe: duševno, telesno samomučenje; njegovo pretirano samomučenje in obtoževanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sámoobtoževánje — a s (ȃ ȃ) obtoževanje samega sebe: poslušal je njeno samoobtoževanje, da je kriva sinovega trpljenja; nagnjenost k samoobtoževanju; samoobtoževanje in opravičevanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika