- sámomúčenje
- -a s (ȃ-ū) knjiž. mučenje samega sebe: duševno, telesno samomučenje; njegovo pretirano samomučenje in obtoževanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
sámomúčenje
Look at other dictionaries:
sámomučílen — lna o prid. (ȃ ȋ) nanašajoč se na samomučenje: njegova samomučilna narava / samomučilno dejanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
