- obtoževálec
- -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor obtožuje: namesto da bi jo branil, je bil njen obtoževalec // zastar. tožilec: javni obtoževalec
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
obtoževálec
Look at other dictionaries:
obtožítelj — a m (ȋ) obtoževalec: namesto da bi jo oče branil, je bil njen obtožitelj / javni obtožitelj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
