obróč

obróč
-a m (ọ̑) 1. ozka ploščata priprava v obliki kroga, s katero se a) stiskajo, povezujejo posode: obroč je počil; izdelati obroč; nabijati obroče na sode; leseni, železni obroči; velik obroč; žalost ji stiska srce kot obroč b) obdajajo kolesa: natakniti, pribiti obroč (na kolo) c) utrjujejo, krepijo predmeti: dati obroč na ročaj; steber z obroči 2. kar je temu podobno: v stropu sta dva velika železna obroča; okrasni obroči / plavalni obroč; obroči pri telovadnih napravah / redko okrog oči ima črne obroče kolobarje 3. zunanji del kolesa, v katerega so vpete špice: obroč se zlomi, zvije / kolesni obroč / avtomobil ima že izrabljene obroče platišča 4. razvrstitev, razporeditev vojaštva v obliki kroga: partizanske enote so začele ožiti obroč okrog postojanke; prebiti (sovražni) obroč / obkolitveni obroč // navadno s prilastkom kar kaj obdaja, obkroža: gasilci so naredili obroč okrog gorečih hiš; obroč sovražnikovih postojank okrog mesta 5. ekspr., s prilastkom kar utesnjuje, teži: obroč, ki ga je ves čas oklepal, je začel popuščati; obroč skrbi mu stiska srce ◊ agr. obroč za bika ki se vtakne biku skozi nosnico ali vanjo in služi za krotenje; anat. medenični obroč del telesnega ogrodja iz križnice in dveh kolčnic; ramenski obroč del telesnega ogrodja iz dveh ključnic in dveh lopatic, ki veže zgornje okončine s trupom; astr. Saturnov obroč Saturnov kolobar; elektr. drsni obroč kovinski obroč, po katerem teče električni tok v rotor ali iz njega; etn. poganjati obroč otroška igra, pri kateri se poganja obroč; kem. obroč geometrična oblika medsebojne povezave ogljikovih atomov v molekuli; benzenov obroč; navt. rešilni obroč priprava za reševanje v morju, reki; strojn. batni obroči tesnilni obroči v utorih na obodu bata; teh. centrirni obroč ki omogoča natančno naravnati strojne dele; zgod. obroč srednjeveška mučilna naprava za natezanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • obroc — OBRÓC s.n. v. oboroc. Trimis de ana zecheru, 13.09.2007. Sursa: DEX 98  obróc (obroáce), s.n. – Porţie, raţie, tain. sl. obroku leafă (Miklosich, Slaw. Elem., 33; Cihac, II, 223), cf. sb., cr., slov …   Dicționar Român

  • pŕstan — a m (ŕ) 1. okrasni obroček za nošenje na prstu: natakniti, sneti prstan; zlat prstan; prstan z biserom, rubinom / pečatni prstan z monogramom, grbom; poročni, zaročni prstan ∙ knjiž. dal ji je prstan zaročil se je z njo 2. redko obroček, obroč… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • skleníti — sklénem dov. (ȋ ẹ) 1. dati konca česa skupaj, da nastane krožna, nepretrgana oblika: skleniti člen verige; skleniti obroč, verigo; členek verižice se z roko ni dal skleniti / vrtnici sta se nad spomenikom sklenili // v zvezi z roka dati končna… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zakóven — vna o prid. (ọ̄) nanašajoč se na zakov ali zakovanje: zakovno mesto ♦ teh. zakovno kladivo kladivo za zakovanje kovic; žel. zakovni obroč obroč, ki se zakuje ob kolesni obroč, da ta ne more zdrkniti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • Romanian units of measurement — The measures of the old Romanian system varied greatly not only between the three Romanian states (Wallachia, Moldavia, Transylvania), but sometimes also inside the same country. The origin of some of the measures are the Latin (such as iugr… …   Wikipedia

  • oboroc — OBORÓC, oboroace, s.n. 1. (În evul mediu, în Ţara Românească şi în Moldova) Danie. 2. Măsură de capacitate de 44 sau de 22 de ocale, folosită în trecut. ♦ Vas mare de formă cilindrică, larg la gură, făcut de obicei din scoarţă de tei, care… …   Dicționar Român

  • álka — e ž (ȃ) tekmovalno jahanje v Sinju, pri katerem mora jezdec s kopjem sneti viseč obroč: zmagal je na alki // ta obroč: tekmovalec je v največjem diru skušal zadeti alko …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dŕsen — sna o tudi ó prid. (r̄) 1. ki zaradi gladkosti, spolzkosti povzroča pri premikanju nevarnost padca: cesta je bila zvožena in drsna; vzpenjala sta se po strmem, drsnem pobočju; pren. ta teorija se giblje na precej drsnem področju 2. nanašajoč se… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • hulahup — tudi hula hoop a [ húp] m (ȗ) igra, pri kateri vrti igralec obroč okrog svojega telesa: igrati hulahup; neskl.pril.: hulahup obroč …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • obróčen — 1 čna o prid. (ọ̑) nanašajoč se na obrok: obročno odplačevanje, plačevanje / obročni plačniki / obročno krmljenje živali ♦ fin. obročni kredit kredit, dan s pogojem obročnega odplačevanja 2 čna o prid. (ọ̑) nanašajoč se na obroč: obročni prerez …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”