dŕsen

dŕsen
-sna -o tudi -ó prid. (r̄) 1. ki zaradi gladkosti, spolzkosti povzroča pri premikanju nevarnost padca: cesta je bila zvožena in drsna; vzpenjala sta se po strmem, drsnem pobočju; pren. ta teorija se giblje na precej drsnem področju 2. nanašajoč se na drsenje: drsna ploskev smuči / karnise z drsnimi tiri; kuhinjske omare z drsnimi vrati ◊ aer. drsni let spuščanje jadralnega ali motornega letala pri odvzetem plinu pod najmanjšim možnim kotom; elektr. drsni obroč kovinski obroč, po katerem teče električni tok v rotor ali iz njega; drsni upor upor z drsnikom za spreminjanje električne upornosti; grad. drsni opaž premični opaž, ki se uporablja pri gradnji večjih betonskih zgradb; teh. drsni ležaj ležaj, pri katerem je med vrtečim se in mirujočim delom samo plast maziva drsnó prisl., v povedni rabi: zjutraj je bilo zelo drsno

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • drčàv — áva o prid. (ȁ á) drsen, spolzek: spuščali so se po drčavem bregu …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • drčljív — a o prid. (ȋ í) drsen, spolzek: pot je bila vsa blatna in drčljiva …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dríčast — a o prid. (í) redko drsen, spolzek: pot je bila mokra in dričasta …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dríčav — a o in dričàv áva o prid. (í; ȁ á) redko drsen, spolzek: hoditi po dričavi poti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • drsálen — lna o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na drsanje: drsalni šport; drsalna revija / drsalni čevlji čevlji, na katerih so pritrjene drsalke; drsalni par ♦ šport. drsalni korak tehnika smučanja, pri kateri je gibanje takšno kot pri drsanju 2. nanašajoč se …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • drsljív — a o prid. (ȋ í) drsen, spolzek: pot je bila po dežju drsljiva …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gládek — dka o, stil. gladák gládka o in ó prid., gladkéjši tudi glájši (á; ȃ á) 1. ki ima površino brez izboklin, vdolbin: gladek les; bel, gladek papir; gladka cesta; gladka površina, stena; tla so bila gladka kakor marmor / v gladkih gubah padajoče… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • opólzek — zka o [u̯z] prid. (ọ) 1. ki izraža ali vzbuja na izživljanju temelječ odnos do spolnosti: opolzki prizori v filmu; opolzka pripomba, šala / opolzki ljudje 2. redko spolzek, drsen: stopil je na opolzek kamen; opolzka pot …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • opólzel — zla o [u̯zǝu̯] prid. (ọ) star. 1. spolzek, drsen: pot je strma in opolzla; tla so bila pokrita z opolzlim listjem / zašel je na opolzlo pot 2. opolzek: opolzle opazke, šale …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pólzek — zka o [u̯z] prid. (ọ) 1. knjiž. spolzek, drsen: hodite previdno, pot je polzka / polzka koža kače / odbijajoče mehek, polzek dotik 2. star. nespodoben, opolzek: polzki izrazi; polzko govorjenje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”