obmolčáti — ím [u̯č] dov., obmólči; obmólčal (á í) knjiž. obmolkniti: vso pot sta se pogovarjala, pred hišo pa je obmolčal … Slovar slovenskega knjižnega jezika
omólkniti — em [u̯k] dov., tudi omolkníte; tudi omolkníla (ọ ọ̑) zastar. obmolkniti: ob tem spominu sta oba omolknila … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zamolčáti — ím [u̯č] dov., zamólči; zamólčal (á í) 1. namenoma ne povedati česa: zamolčati komu kaj; zamolčati pomembna dejstva, okoliščine; ni lagal, samo zamolčal je nekatere stvari / ekspr. časopisi so ta dogodek zamolčali (namenoma) niso pisali o njem ∙… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zamólkniti — em [u̯k] dov., tudi zamolkníte; tudi zamolkníla (ọ ọ̑) knjiž. obmolkniti, umolkniti: sredi govorjenja je nenadoma zamolknil / ptice so zamolknile … Slovar slovenskega knjižnega jezika