obmólkniti

obmólkniti
-em [u̯k] dov., tudi obmolkníte; tudi obmolkníla (ọ́ ọ̑) prenehati govoriti, navadno za krajši čas: ljudje so obmolknili; hotela je še nekaj povedati, pa je obmolknila, ko je vstopil oče; nenadoma so vsi obmolknili // ekspr. prenehati oddajati glasove, šume: ptice so obmolknile / harmonika je že obmolknila

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем решить контрольную работу

Look at other dictionaries:

  • obmolčáti — ím [u̯č] dov., obmólči; obmólčal (á í) knjiž. obmolkniti: vso pot sta se pogovarjala, pred hišo pa je obmolčal …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • omólkniti — em [u̯k] dov., tudi omolkníte; tudi omolkníla (ọ ọ̑) zastar. obmolkniti: ob tem spominu sta oba omolknila …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zamolčáti — ím [u̯č] dov., zamólči; zamólčal (á í) 1. namenoma ne povedati česa: zamolčati komu kaj; zamolčati pomembna dejstva, okoliščine; ni lagal, samo zamolčal je nekatere stvari / ekspr. časopisi so ta dogodek zamolčali (namenoma) niso pisali o njem ∙… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zamólkniti — em [u̯k] dov., tudi zamolkníte; tudi zamolkníla (ọ ọ̑) knjiž. obmolkniti, umolkniti: sredi govorjenja je nenadoma zamolknil / ptice so zamolknile …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”