- obkolítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od obkoliti: obkolitev brigade; načrt za obkolitev / obkolitev Ljubljane z bodečo žico / bati se obkolitve; izogniti se obkolitvi
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
obkolítev
Look at other dictionaries:
blokáda — e ž (ȃ) 1. preprečitev stikov ene države z drugimi, zapora: izvajati, razbiti ekonomsko blokado; gospodarska blokada; posledice blokade 2. vojaška ali policijska obkolitev: prebiti blokado; priti skozi blokado; aretirali so ga pri ulični blokadi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obkolítven — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na obkolitev: obkolitvene čete / obkolitveni manever … Slovar slovenskega knjižnega jezika
