Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
beráč — 1 a m (á) 1. kdor prosi, pobira miloščino: dati beraču dar, vbogajme; razcapan berač; berač iz navade 2. ekspr. zelo reven človek: Mi smo kajžarji in berači, smrdimo po gnoju! (I. Cankar) ● pog. nabral se ga je kakor berač mraza zelo se je napil; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bráč — 1 a m (ȃ) muz. srednje velika tamburica za spremljavo ali vodilno melodijo: brenkati na brač 2 a m (á) nar. vzhodno obiralec grozdja; trgač: brači s polnimi košarami grozdja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obiráč — a m (á) 1. obiralec: obirači hmelja, sadja, tobaka / nar. obirači s polnimi košarami grozdja trgači 2. priprava za obiranje sadja: z obiračem je segel do najvišjih vej … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zamakníti — in zamákniti em dov. (ȋ á) 1. narediti, da je del, element kake celote za črto, linijo, v kateri so drugi deli, elementi: zamakniti vsak tretji stol v vrsti; precej, stopničasto zamakniti / arhitekt je spalne prostore hiše zamaknil za pol etaže… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
